Vzgojni načrt

I. UVOD

Zakonska podlaga

Vzgojni načrt je oblikovan na podlagi:

  • Zakona o osnovni šoli,
  • obvestil Ministrstva za šolstvo in šport in
  • pravil šole.

Pomen vzgojnega načrta

  • spodbuja delovanje šole na ravni odnosov in vzpostavlja pozitivno klimo med vsemi vključenimi,
  • je dogovor o enotnem vzgojnem delovanju vseh udeležencev v procesu vzgoje,
  • je dogovor za premišljeno, organizirano ciljno naravnano delovanje šole in vsakega zaposlenega v njej,
  • avtonomno odločanje in upoštevanje pravil glede na delo in življenje šole ter sodelovanje z okoljem,
  • enotno delovanje in enoten pogled na ključne vzgojne ukrepe,
  • vnaprejšnji dogovor med zaposlenimi, starši in učenci.

Vizija zavoda in hkrati tudi cilj zavoda je "vzgojiti in izobraziti mlade ljudi v celovite osebnosti, ki bodo sposobne spoštovati vrednote naše družbe in se bodo konstruktivno spopadale z reševanjem konfliktov.

Našim mladostnikom želimo zagotavljati takšne pogoje, da bodo lahko osvojili veščine in znanja, ki jim bodo v kasnejšem življenju v pomoč pri samostojnosti in odgovornosti.

II. VZGOJNA NAČELA IN VREDNOTE

Na podlagi vzgojnih načel in vrednot bomo uresničevali vzgojne cilje osnovnošolskega izobraževanja. V našem zavodu se še posebej prizadevamo za naslednje vrednote:

1) SPOŠTOVANJE

Zaposleni moramo pokazati spoštljiv odnos in primeren način komunikacije do sodelavcev, učencev in staršev, saj s tem postanemo zgled učencem. Učenci pa so dolžni spoštovati vse delavce šole, vrstnike in druge ljudi ter upoštevati šolski red ter hišna pravila.

2) ODGOVORNOST

Tako zaposleni kot učenci smo odgovorni za lastna dejanja. Učenci se preko tega učijo dejavnega življenja v družbi. Učenec izkazuje svojo odgovornost z izpolnjevanjem svojih dolžnosti, upoštevanjem pravil. Zavedati se mora, da ima vsako dejanje svoje posledice. Strokovni delavci pa svojo odgovornost izkazujejo s svojo strokovnostjo, doslednostjo in sodelovanjem s starši, Centri za socialno delo in drugimi ustanovami s katerimi prihajajo v stik pri svojem delu. Pri svojem delu se timsko povezujejo z vsemi strokovnimi službami zavoda ter skrbijo za varnost in zaščito otrok.

3) ZNANJE

Tako učitelji kot vzgojitelji se bomo trudili, da bodo otroci imeli spodbudne pogoje za učenje. V ta namen se bomo posluževali različnih sodobnih metod pouka, različnih metod prilagojenega izvajanja pouka ter individualnih oblik pomoči. Pri svojem delu bomo dosledni in se bomo v ta namen stalno strokovno izobraževali. Učence bomo motivirali, da sproti opravljajo svoje šolske obveznosti, da redno sodelujejo pri pouku, da se držijo dogovorov sprejetih v individualiziranih učno-vzgojnih načrtih ter da razvijajo svoje učne in delovne navade.

4) VARNOST

Vsi si prizadevamo, da se ustvarijo pogoji za medsebojno zaupanje, zato smo v svojem delovanju dosledni in upoštevamo pravila. Avtoriteto lahko ustvarjamo le z doslednostjo in strokovnostjo. Za varnost otrok strokovni delavci lahko največ naredijo s svojo prisotnostjo med njimi. Otroke pa poučimo tudi o načinih preventive, samozaščite in oblikah pomoči. Zavedati pa se morajo tudi posledic svojih ravnanj.

5) STRPNOST

Vsi strokovni delavci morajo pri svojem delu do otrok ravnati korektno in do vseh učencev ravnati enako. Otroke pa moramo osveščati, da je vsak posameznik individum in ima pravico do drugačnosti ter jih učiti, da drugačnost sprejemajo in spoštujejo.

6) MEDSEBOJNI ODNOSI

Vsi si prizadevamo, da bi v zavodu delovala pozitivna klima, k temu pa največ prispevajo dobri medsebojni odnosi. Na dobro počutje pa lahko vplivamo vsi  s svojim vedenjem, ravnanjem in počutjem.

Dobre odnose bomo gradili med vsemi v zavodu, razvijali bomo občutljivost za stiske in težave vsakega posameznika. Dosledno se bomo odzvali na nasilje, nestrpnost, žaljivke ter druge neprimerne oblike odnosov. Učence bomo spodbujali k primernejšemu vedenju in jih zato primerno nagrajevali oziroma sankcionirali neprimerne oblike vedenja.

III. VZGOJNE in INTERESNE DEJAVNOSTI

Vzgojno delo v zavodu poteka v štirih vzgojnih skupinah. V skupinah se trudimo, da:

  • sprejmemo otroka takšnega, kakršen je,
  • mu pomagamo nadomestiti vrzeli v znanju, ki so nastale pred prihodom v zavod,
  • mu pomagamo osvajati osnovne delovne navade, ki jih bo potreboval v življenju,
  • mu preko istovetenja pokažemo, da je za skupno življenje v skupini /družini/ potrebno dogovarjanje, sprejemanje, razumevanje, upoštevanje stališč drugega in konstruktivno reševanje težav.

Posebno smo pozorni na:

  • oblikovanje dobrih medosebnih odnosov,
  • solidarnost in skrb za vrstnike,
  • spoštovanje in upoštevanje različnosti,
  • reševanje problemov, ki se nanašajo na posameznika in skupino,
  • razvijanje moralnih vrednot,
  • sprejemanje odgovornosti za svoje vedenje,
  • kritično vrednotenje lastnega vedenja in vedenja vrstnikov,
  • oblikovanje boljše samopodobe tudi preko vključevanja v interesne dejavnosti.

Interesne dejavnosti so predvsem pomembne za afirmacijo otroka in mladostnika, katerega samopodoba je pred prihodom v zavod običajno na izredno nizkem nivoju. Dejstvo je, da ima vsak učenec veliko sposobnosti, ki pa so bile zadati težav v šoli odrinjene in niso prišle do izraza. Primarna naloga mentorjev interesnih dejavnosti je vzbuditi pri učencih zanimanje za določeno aktivnost in jih spodbujati h kreativnosti. Uspešna promocija izdelkov zunaj zavoda pa je porok za kasnejšo čim boljšo vključitev v matično okolje.

V šoli se izvajajo vzgojne dejavnosti v okviru ur oddelčne skupnosti, na dnevu šole, na izletih in ekskurzijah, ob obiskovanju kulturnih prireditev, v okviru šolske skupnosti (šolski parlament), pri interesnih dejavnostih in v okviru šolskih projektov.

IV. VZAJEMNO SODELOVALNI ODNOS S STARŠI in CENTRI ZA SOCIALNO DELO

V našem zavodu dajemo sodelovanju s starši izredno velik poudarek, saj oni najbolj poznajo svojega otroka in nam v učno-vzgojnem procesu lahko veliko pomagajo. Že ob informativnih razgovorih pred namestitvijo jim povemo, da jih potrebujemo, zato jih skušamo razumeti in jim nudimo oporo na različne načine. V ta namen jim poleg obveznih vsebin kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, skupni pogovori, ponujamo tudi možnost individualnih razgovorov z vzgojitelji, individualne razgovore s svetovalno službo in delavnice za starše

Centri za socialno delo so za nas najpomembnejši strokovni sodelavci, saj so oni tisti, ki namestijo otroka v zavod. Obveščamo jih o učno-vzgojnem napredku njihovih varovancev v skupnem sodelovanju pripravljamo družino za vrnitev otroka v domače okolje.

Zavod obvešča starše na različne načine; ustno, pisno, po telefonu. V primerih, ko je potreben poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah, tako starše kot pristojnega strokovnega delavca iz Centra za socialno delo povabimo na razgovor.

V. POHVALE, PRIZNANJA in NAGRADE

Vsako leto v zavodu izbiramo najboljšega učenca zavoda in stanovanjske skupine po naslednjih kriterijih:

  • dober učni uspeh in odnos do šole, skladen s sposobnostmi,
  • primerno in odgovorno vedenje,
  • kulturna  in odgovorna komunikacija,
  • dobre delovne navade,
  • kulturen odnos do sošolcev in delavcev zavoda,
  • primerno predstavljanje zavoda v javnosti,
  • dosežki na izvenšolskem področju.

Najboljši učenec

Najboljšemu učencu podelimo posebno pisno priznanje, ga vpišemo v kroniko zavoda in ga počastimo pred skupnostjo učencev, delavcev in staršev. Skupaj z vrstniki iz občine Medvode je sprejet pri županu občine, kjer je tudi nagrajen.

Pohvale in priznanja v šoli

Učenci lahko za uspešno in prizadevno delo prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.

Pohvale, priznanja in nagrade učencem predlagajo:

  • oddelčne skupnosti in skupnost učencev,
  • razrednik,
  • vzgojitelji,
  • drugi strokovni delavci,
  • mentorji dejavnosti,
  • ravnatelj,
  • starši.

Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni.

Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Razrednik in vzgojitelj podeljujeta pisne pohvale za delo v razredu ali vzgojni skupini ali za individualni napredek učenca. Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.

Pisne pohvale se podeljujejo za:

  • prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih zavoda,
  • bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom,
  • doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,
  • posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole ali skupini,
  • nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
  • aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.

Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.

Priznanja podeljuje učencem ravnatelj zavoda, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celoten zavod ali znatno prispeva k ugledu  zavoda v širši skupnosti.

Priznanja se izrekajo za:

  • večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri delu,
  • doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana na državnem nivoju,
  • večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih,
  • večletno prizadevno delo v vzgojni skupini, oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznika določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih zavoda. Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj, praviloma ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.

Nagrade v skupinah

Med šolskim letom so učenci pohvaljeni tudi v skupinah. Vsaka skupina ob začetku šolskega leta sprejme interne dogovore o vrednotenju sodelovanja in aktivnosti v skupini, ki se posebej pohvalijo ustno, pisno ali v obliki nagrade. Skupine praviloma evalvirajo sodelovanje vsak mesec in se odločajo o doseganju ciljev posameznika, ki jih je po kriterijih potrebno posebej nagraditi.

Poleg že opisanih nagrad, pohval in priznanj, skupine nagrajujejo svoje člane tudi z:

  • nagradnimi izhodi med tednom,
  • nagradnimi izhodi za vikend,
  • ugodnostmi v zvezi z gledanjem TV in uporabo računalnikov,
  • plačevanju vstopnic za razvedrilne in kulturne prireditve,
  • manjšimi dobrinami za osebno uporabo predvsem ob praznovanju rojstnega dne otroka.

VI. VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI

Vzgojni ukrepi obsegajo posledice kršitev pravil šole. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Učencem pomagajo spoznavati njihove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti. Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanje možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.

Vzgojni ukrepi/postopki so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki se uporabijo pri ponavljajočih, pogostejših in obsežnejših kršitvah pravil šolskega reda. Uporabljajo se v primerih, ko učenec kljub predhodni vzgojni pomoči, ne korigira svojega vedenja, noče sodelovati ali pa zaradi različnih vzrokov tega ni sposoben.

Vzgojni ukrepi se dokumentirajo kot:

  • observacijski zapisi za razrednika,
  • zapisi določenih služb oz. organov in
  • zapisniški sklepi učiteljske konference.
  • Vrste vzgojnih ukrepov
  • Ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi učencev, ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov.
  • Povečan nadzor nad učencem, ko je v šoli, a ne pri pouku.
  • Razgovori v prostem času po pouku in reševanje problemov v dogovoru z vzgojitelji.
  • Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šola v naravi...), šola poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca ali pa se učencu organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.
  • Odstranitev učenca od pouka se opravi kadar učenec s svojim vedenjem.
  • onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom. Cilj odstranitve je vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema ter omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka, mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan, skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju.
  • Redni, vsakodnevni in vnaprej določeni stiki s strokovnim delavcem (razrednik, svetovalni delavec, učitelj) za razgovor o dogajanju in doživljanju v šoli.
  • Začasen odvzem naprav ali predmetov, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča nemoteno izvedbo pouka. O takem odvzemu strokovni delavec, ki je predmet odvzel, še isti dan obvesti vzgojitelja, ki odvzeti predmet v šoli tudi prevzame. V posebnih primerih se na predlog strokovnih delavcev in po odobritvi ravnatelja odvzete predmete shrani na dogovorjenem varnem mestu v zavodu.
  • Prešolanje učenca v drugo šolo. Zavod lahko iz pedagoških razlogov predlaga prešolanje učenca v drugo inštitucijo v primeru, da kršitve presegajo pedagoške okvire našega zavoda in so dalj časa trajajoče ter ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje in zdravje drugih.

VII. SPREMLJANJE IN EVALVACIJA

Letno evalvacijo bomo izvajali na konferenci učiteljskega zbora v mesecu juniju v sodelovanju s predstavniki Sveta staršev ter skupnosti učencev šole. Glede na spremljanje izvajanja vzgojnega načrta, bomo vzgojni načrt konec vsakega šolskega leta dopolnjevali in spreminjali.

Sestavni del letne evalvacije je zaključno poročilo, ki ga hrani ravnatelj šole. Ravnatelj vsaj 1-krat letno poroča o uresničevanju vzgojnega načrta svetu staršev in svetu šole.

Dopolnitve in spremembe bomo po potrebi obravnavali s pomočjo akcijskega načrta prioritetnih nalog.

VIII. SPREJEM VZGOJNEGA NAČRTA

Oblikovanje vzgojnega načrta je koordiniral tim za pripravo vzgojnega načrta:

  • Nataša Kmet (vodja tima),
  • Franc Ravnikar,
  • Marjeta Dečman,
  • Mirjana Pavlin in
  • Jože Rozman.

Poglavja vzgojnega načrta so intenzivneje obravnavali vsi strokovni delavci na strokovnem zboru in predstavniki sveta staršev.