PrijavaPROJEKT DOLINA SOČE 2015
Smaragdna lepotica nas je popeljala mimo Solkanskega mostu, hidroelektraren Solkan, Plave, Doblar, preko mesta Kanal v središče Tolminskega. Po nastanitvi v CŠOD Soča smo se odpeljali v mesto prepoznano predvsem po zaključku soške fronte imenovano Čudež pri Kobaridu. Ogledali smo si Kobariški muzej in Italijansko kostnico. Dan smo zaključili s kopanjem v naravnem kopališču reke Nadiže pod Napoleonovim mostom. Drugi dan nas je po ogledu v muzeju sirarstva Planika vabila planina Matajur. Družina Stres nas je sprejela ter nam prikazala pridelavo sira in skute. Seveda smo izredno okusne izdelke tudi poskusili. Ker je v popoldanskem času sonce še vztrajalo na nebu, smo v reki Nadiži preizkušali naše plavalne in skakalne sposobnosti. Voda je poskrbela za lačne želodčke in okusna večerja za željo po domači sladici, zato smo obiskali družino Miklavič v Idrskem. Drugi dan smo zaključili z ogledom čebelnjaka ter pokušino domače pridelanega meda in kobariških štrukljev. Zjutraj nas je čakala dogodivščina raziskovanja poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kaverne ter mreže strelskih jarkov v muzeju na prostem Kolovrat. Spustili smo se preko Livških raven do Idrskega in Kobarida, kjer smo nadaljevali peš proti slapu Veliki Kozjak. Fantje so se opogumili in plavali do 15 metrov visokega belega stebra vode, ki ponuja nepozaben prizor. Po 52 metrov dolgi brvi, ki povezuje levi in desni breg reke Soče, smo premagovali strah in seveda uspeli. Težko pričakovani spust po reki Soči z raftom in energičnem vodičem Gregorjem Brešanom iz Soča3ps, je poskrbel za dvig adrenalina. V večernem času pa smo podelili diplomi za najbolj urejeno sobo in tekmovali v kvizu. Bila je neverjetno izenačena bitka med skupino deklet in skupino fantov, vendar so nagrado, ki je oba tabora nasmejala, pridobila dekleta. Dolino Soče smo vsi skupaj stežka zapustili, vendar predno smo s projektom popolnoma zaključili s povratkom, nas je čakala še zadnja znamenitost – Partizanska bolnica Franja. Po kosilu pa smo se vsak po svoje odpravili še zadnjemu delu poletnih počitnic naproti.
»Mislil sem, da ne bo tako dobro, a sem se motil. V Kobariškem muzeju sem videl tope in orožje. Najbolj mi je bil všeč rafting in kostanjev med.«
Gaj
»Na taboru je bilo odlično. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si odšli ogledat čebele. Najslabši je bil rafting.«
Claudia
»Všeč mi je bilo: rafting, kviz, pogovori zvečer z vzgojiteljema, bolnica Franja, da sem prečkala most in s tem premagala strah, ogled čebelnjaka. Ni mi bilo všeč: med, sir, sirotka.«
Kaja
»Na taboru mi je bilo najbolj všeč kopanje v slapu, da sem premagal strah pri prečkanju čez viseči most. Zelo lepo je bilo tudi pri čebelah in pri siru, ko smo šli v muzej, pa tudi Kobariški muzej ni bil slab. Malo manj dobro mi je bilo na Matajurju, vendar ni pa bilo čisto brezveze.«
Matic V.
»Na tem taboru sem se počutil zelo dobro. Všeč so mi bile naslednje stvari: rafting, bolnica Franja. Bila sta zelo dobra vzgojitelja.«
Matic K.
»Na taboru je vse bilo odlično. Vsako mesto, ki smo ga obiskali je bilo zanimivo. Najbolj mi je bil všeč kuža Ben in njegova lastnika Anže in Alja. Vzgojitelja sta bila zelo zanimiva in smešna. Na taboru je čas zelo hitro minil. Škoda, ker je trajal samo 4 dni.«
Sedžida
